Intervjuji 4. maj, 2017

Claude Emmenegger: Vrnil sem se med prijatelje

Intervju s Claudom Emmeneggerjem - Audemars Piguet

Z glavnim oblikovalcem urarske hiše Audemars Piguet smo se pogovarjali v njegovem studiu, ki se nahaja v enem od epicentrov švicarske urarske industrije, mestu La Chaux-de-Fonds. Nekdaj ga je zaradi značilne arhitekture, strogo namenjene izdelovanju in sestavljanju mehanskih časomerov, Karl Marx imenoval mesto-tovarna, še danes pa je mesto dom več priznanim urarskim hišam, razvojnim delavnicam in oblikovalskim studiem.

Kakšno je vaše ozadje oblikovanja zapestnih ur in nakita? 

Moja oblikovalska pot se je začela v šoli L’Ecole d’Art v La Chaux-de-Fonds, ki jo je v začetku 20. stoletja obiskoval tudi svetovno znani arhitekt Le Corbusier. Takrat je bila to edina šola za umetnost v okolici. No, po končanem šolanju sem potreboval denar, zato sem si takoj poiskal službo. Začel sem pri Longines, kjer sem se v 4 letih ogromno naučil o urarski industriji in, kar je najpomembneje, začutil strast do oblikovanja zapestnih ur. Kasneje sem se pridružil ekipi Audemars Piguet, se preizkusil kot svobodni oblikovalec, sedaj pa sem spet nazaj pri Audemars Piguet.

“K ponovnemu sodelovanju me je povabil moj dolgoletni prijatelj Giulio Papi, urarski veleum.”

 

 

Kaj vas je motiviralo, da ste se vrnili?

Delati z več znamkami hkrati je sicer zelo zanimivo, saj omogoča, da se ukvarjaš s širokim naborom časomerov, vendar se vsaki znamki posebej preprosto ne moreš dovolj posvetiti. Tako le „opraskaš površje”, ne moreš pa globlje razumeti vizualne kode posamezne urarske hiše. Želel sem se bolj povezati z naročnikom, biti del podjetja in ne zgolj zunanji izvajalec – outsider. K ponovnemu sodelovanju me je povabil moj dolgoletni prijatelj Giulio Papi, urarski veleum, in tako odločitev ni bila zgolj poslovna; v resnici sem se le vrnil med prijatelje.

 

Audemars Piguet spoznamo po izjemni kreativnosti: kakšne so vaše izkušnje z njimi?

So izjemno odprti! Studio  Audemars Piguet Renaud – Papi, kjer razvijajo nove mehanizme, je le nekaj minut proč od tu. Ko dobim idejo, se lahko o njej takoj pogovorimo in včasih je kar malce čudno, ker debatiramo o toliko različnih stvareh: ne le o urah, temveč tudi o načinu razmišljanja in odnosu ljudi do časa. Tako lahko na samo oblikovanje pogledamo z več perspektiv ter črpamo navdih iz tem, ki nimajo z urarstvom prav nič skupnega, in nad takšnim oblikovalskim pristopom sem zelo navdušen.

Velik pomen pripisujem sodelovanju z ekipo inženirjev, ker z njimi lahko hitro ocenimo, če in na kakšen način so naše zasnove izvedljive. Seveda vse ni mogoče, imam pa srečo, da delam z zelo odprtimi ljudmi, ki vsak dan premikajo meje mogočega.

 

“Ljubši mi je surov, iskren izraz skice, tako kot npr. Rock’n’Roll – tam je lepota v tem, da ni vse 100 % definirano.”

 

Kako pri vas poteka postopek oblikovanja zapestne ure?

Najprej kreativni sestanek z ekipo, kjer izdelamo osnutek, sledi nekaj dni premora. Možgani morajo malce zadihati, preden se lotim dejanskega načrtovanja. Vedno rišem s kemičnim in ne z navadnim svinčnikom – nikoli ne izbrišem črte. Zares mi ni všeč, kako je videti zradirana risba. Pogosto vidim projekte, predstavljene s čudovitimi risbami, 3D vizualizacijami, vendar zame to ni to. Ljubši mi je surov, iskren izraz skice, tako kot npr. Rock’n’Roll – tam je lepota v tem, da ni vse 100 % definirano.

Pozneje skice pretvorimo v 3D model in se začnemo ukvarjati s proporci same ure. Med procesom s tehniko 3D tiskanja izdelujemo prototipe in prilagajamo velikosti posameznih elementov. Vsak ima čisto posebno vlogo v celoti in mora biti vanjo tudi smiselno umeščen. Zelo pomembna je ergonomija, torej kako zapestna ura leži na zapestju.

Naša vloga je skozi oblikovanje pokazati lastnosti mehanizma, ujeti gibanje v samo zasnovo ure.

 

Kakšno vlogo ima pri procesu oblikovanja pas?

Pas je izjemnega pomena, vendar med procesom oblikovanja nanj mnogi pozabijo. Sam sem nanj pozoren že od samega začetka, saj je to del zapestne ure, ki je največ v stiku s človekom. Preizkusimo mnogo različnih tipov najboljšega usnja, pas mora namreč imeti pravo teksturo, mehkobo, barvo. Zelo pomembni so šivi, predvsem pa površina, ki se dotika kože. Če ta ni prava, se ob nošenju spotimo, lahko pa se celo zgodi, da usnje na zapestju pusti barvo.

Veliko se ukvarjamo tudi s pasovi iz kavčuka in razvijamo tehnologijo, ki bi omogočala kar najmanj potenja, saj lahko bolj manipuliramo s površino, ki se dotika zapestja nosilca.

 

 

Kršiti pravila ali jih najprej obvladati?

 

Obvladati jih, seveda! Ko začneš, ne veš ničesar. Da se izmojstriš kot oblikovalec časomerov, potrebuješ vsaj 10 let, šele potem mogoče lahko začneš kršiti pravila – takrat, ko veš, v kolikšni meri lahko stopiš preko črte.

Pri oblikovanju zapestnih ur to pride še posebej do izraza, sploh pri preoblikovanju ikone, kot je Royal Oak. Kot oblikovalci jo sicer ves čas nadgrajujemo, vendar za takšno nalogo potrebuješ izjemno veliko izkušenj, saj lahko v nasprotnem primeru časomeru odvzameš dušo, ga uničiš in pozabiš njegovo bistvo. To pride z zrelostjo, znati moraš ceniti izvirno oblikovno zasnovo in jo smiselno, z občutkom nadgrajevati. Odgovorno oblikovanje je zelo pomembno.

 

 

Vam je bližje tehnična popolnost ali eleganten dizajn?

Sam sem bolj čustvena kot tehnična oseba. Vsaka ideja izvira iz čustev, ki jih artikuliramo z risbo, kasneje pa sledi tehnično izpopolnjevanje in prilagajanje vizualni kodi Audemars Piguet, optimizacija materialov, usklajevanje stroškov izdelave in podobno. Tako združujemo oboje: emocijo oblike in popolnost izdelave.

 

Kako bi emocijo oblike in popolnost izdelave aplicirali na ženske ure? Je lahko ženska ura več kot le manjše ohišje in diamanti?

Seveda, saj nimajo vse ženske rade roza barve in punčkastih igrač! Za znamko kot je Audemars Piguet je močna ženska linija zelo pomembna, na tem intenzivno delamo. Naš cilj je, da žensk ne omejimo na ‘klasične’ ženske ure: majcene, mehkih linij in ženskih barv, saj je veliko odvisno od značaja vsake posameznice, ki je za nas zelo pomemben. Tega namreč sodobna ženska izraža tudi s svojim videzom, del katerega pa je tudi prava zapestna ura.

Z ženskimi urami sem se ukvarjal že v preteklosti, a je vse ostalo na nivoju skice. Zdaj je verjetno pravi čas, da pobrskam po predalih!

Kaj je pri izbiri zapestne ure najbolj pomembno moškim in kaj ženskam?

Uh … Ne vem … Vredno je izpostaviti, da moški običajno kupujejo ure za ženske in obratno. Določanje osnovnih vrednot pri nakupu zapestne ure je izjemno kompleksno. Sploh zato, ker gre pogosto za darilo.

 

Vendar imajo moški še vedno več izbire?

Ah, moške ure so videti izjemno tudi na ženskah, obratno pač ne gre. Zato imajo ženske celo več izbire kot moški! Precej ženskam velike moške ure izjemno pristajajo. Zdaj se trend sicer nekoliko obrača, želijo si ur, ki so oblikovane posebej za njih in vsekakor jim nameravamo ustreči.

 

Kako ste vi izbrali svojo prvo zapestno uro?

Moja prva je bila velika rdeča plastična potapljaška ura iz ene od veleblagovnic. Z vrtljivo luneto sem se zares rad igral ter se na plavalnem bazenu pretvarjal, da sem potapljač. Kasneje sem nosil eno od ur iz prve kolekcije Swatch, ki je bila na voljo le v treh barvah: modri, črni in rjavi. Rjavih je žal zmanjkalo, zato sem moral kupiti črno.

Ne glede na poklic smo vsi primorani v kreativno delo pri domačih opravilih, kako se tega lotevate vi?

Haha, te zadeve pa niso moja močna stran! Nisem najbolj ‘ročen’ tip človeka! V življenju se osredotočam na ure in podobne stvari, z domačimi opravili in podobnim pa nisem najbolj spreten. Rad berem, plavam in počnem mnogo različnih stvari, takšno delo pa raje prepustim drugim. Tega zares ne maram.

 

Vaše zlato pravilo oblikovanja?

O tem sva veliko govorila z Giuliem Papijem in pomembni sta dve stvari: ohranjati moraš voljo do tega, da stvari izvedeš natančno in korektno. Zelo pomembno je vedeti, da si za rezultat dal vse od sebe. Morda se sliši vzvišeno, ampak na koncu dneva nočeš, da bi bil tvoj izdelek le „še en dizajn“, želiš, da je nekaj več. Delati moraš tako, da lahko  samemu sebi rečeš, da si, ne glede na odziv drugih, naredil vse v svoji moči in si z izdelkom zadovoljen.

Pri Audemars Piguet vse dosežemo z ekipnim delom, za neko stvar nikoli ni zaslužna le ena oseba. Pomembno je za seboj pustiti ego in se zares osredotočiti na izdelek in ne nase kot posameznika. Tudi znotraj oblikovalskega studia delujemo tako, povemo si vse in delujemo strogo kot ekipa. Ekipni duh je ena od najbolj pomembnih stvari za uspešno delo.

Podobne vsebine

Potopis: Brazilija skozi prizmo draguljarja

Peter in Karmen Malalan sta se na povabilo lokalnega gemološkega društva iz kraja Teófilo Otoni odpravila v toplo Brazilijo, rajsko deželo mineralov. Po celotni državi, še največ pa na vzhodu, najdemo bogata nahajališča smaragdov, diamantov, akvamarinov in drugih redkih draguljev.

PREBERI VEČ