Zgodbe 22. maj, 2017

Potopis: Brazilija skozi prizmo draguljarja

Peter in Karmen Malalan sta se na povabilo lokalnega gemološkega društva iz kraja Teófilo Otoni odpravila v toplo Brazilijo, rajsko deželo mineralov. Po celotni državi, še največ pa na vzhodu, najdemo bogata nahajališča smaragdov, diamantov, akvamarinov in drugih redkih draguljev.

V nekajtedenskem potovanju sta obiskala več podjetij, ki se ukvarjajo z izkopom, predelavo in prodajo dragih kamnov, prav poseben vtis pa je na oba naredil obisk dveh rudnikov, v katerih kopljejo akvamarine in smaragde.

Poleg kave tudi obilica dragih kamnov

 

 


 
 
Zvezna država Minas Gerais je ena od največjih pridelovalk kave v Braziliji, obenem pa je izjemno bogata tudi z dragimi kamninami, saj tam industrija dragih kamnov zaposluje približno 2000 ljudi. Kljub temu, da so izkopi večinoma v privatni lasti, je skrb za naravo na izjemno visoki ravni. Pred začetkom izkopavanj morajo podjetja pridobiti množico dovoljenj, za varstvo naravnih virov pa se aktivno zavzemajo tudi različne naravovarstvene organizacije. Ko podjetje zadosti visokim standardom, lahko po geoloških preiskavah začnejo z vodoravnim izkopom približno 1 m širokega in 2 m visokega rova.

 
 

Več kot 30 cm veliki minerali akvamarina

V prvem, manjšem rudniku sta zakonca opazovala izkop akvamarinov. Šest delavcev je nastanjenih tik ob rudniku, minerale pa iščejo ročno: vsak dan izkopljejo približno 3 m dolg del rova. Glede na tip kamnine, skozi katero se premikajo, se določa smer izkopa.

Akvamarini lahko rastejo v čudovitih oblikah šestkotnih prizem, ki so v redkih primerih dolge več kot 30 centimetrov. Te poberejo že v rudniku, ostali material pa pretovorijo na površje in ga tam lomijo, saj se znotraj skal pogosto najdejo različno veliki kristali. Akvamarin je cenjen zaradi izjemne čistosti, kakovostno brušen pa lahko razvije močen lesk.

 

Smaragdi skoraj 300 metrov pod površjem

 

Rudnik smaragdov v kraju Nova Era je nekoliko večji, saj po 20 letih obratovanja zaposluje 25 ljudi, ki dragulje iščejo v skoraj 300 m globokem izkopu. V kar nekoliko strašljivo, približno meter in pol široko odprtino v tleh sta se pripeta na debelo jekleno pletenico spustila v globino 150 m, kjer sta prestopila, sledil pa je spust na končnih 270 m pod površjem Zemlje. Prek manjšega predprostora so se spustili v votlino, osvetljeno z žarnicami, kjer trenutno poteka izkopavanje. Peter in Karmen sta tako postala prava Galimpera, kot v Braziliji imenujejo rudarje.

Minerale tukaj iščejo tako, da z eksplozivom razstrelijo del stene, ves material pa nato naložijo v gumijaste vreče, ki jih z jeklenico dvignejo na površje. Z vsako vrečo prenesejo približno en kubični meter materiala, na dan pa dvignejo približno 50 vreč, kar letno pomeni okrog 4 milijone dolarjev vreden izkop smaragdov. Ti zeleni kristali berila se skrivajo v sivi luskasti kamnini, na beli matrici, imenovani šista. Ko rudarji naletijo nanjo, vedo, da so blizu nahajališča draguljev.

Za razliko od tistih, ki delovne dni preživijo v globinah rudnika ob spremstvu ventilatorjev za dovod zraka, pa se mnogi, ki niso zaposleni v rudniku samem, znajdejo drugače. Iz nasipov predelane kamnine okrog in okrog rudnika poskušajo izločiti še zadnje ostanke mineralov. Vsak dan se tako ob nasipih zbere več sto ljudi, ki poskušajo z lastnimi rokami najti kar največje število majcenih draguljev.

Najbolj zanimiv muzej mineralov

 

Potovanje sta si Peter in Karmen popestrila z obiskom muzeja mineralov v Riu de Janeiru. Mnoge vitrine krasijo prav vse vrste mineralov, ki jih pridobivajo v Braziliji. Poleg diamantov, akvamarinov in smaragdov je Brazilija bogata tudi s tormalini, citrini, ametisti, topazi, opali in kunzitom. Razstavljeni so tako surovi minerali kot tudi mnogo različnih oblik brušenih dragih kamnov, muzej pa je po njunih besedah eden najlepših, ki sta jih kdaj obiskala.

Podobne vsebine

Claude Emmenegger: Vrnil sem se med prijatelje

Z glavnim oblikovalcem urarske hiše Audemars Piguet smo se pogovarjali v njegovem studiu, ki se nahaja v enem od epicentrov švicarske urarske industrije, mestu La Chaux-de-Fonds. Nekdaj ga je zaradi značilne arhitekture, strogo namenjene izdelovanju in sestavljanju mehanskih časomerov, Karl Marx imenoval mesto-tovarna, še danes pa je mesto dom več priznanim urarskim hišam, razvojnim delavnicam in oblikovalskim studiem.

PREBERI VEČ