On_Diamonds_Teaser
O diamantih
Peter Malalan

O diamantih

Peter Malalan


Diamant je skozi celotno zgodovino veljal in še velja za najdragocenejši naravni mineral na svetu. Tvorba čistega ogljika se je v milijonih let pod izjemno visokimi pritiski in temperaturami preoblikovala v najtršo naravno substanco globoko pod Zemljinim površjem, v doseg človeka pa so diamante prinesle vulkanske dejavnosti. 


S preciznim oblikovanjem, torej brušenjem in poliranjem, iz dragih kamnov izvabimo mamljivo lesketanje, zaradi katerega dragulji že od nekdaj veljajo za najboljše prijatelje žensk. Diamante si poklanjamo v znak ljubezni, z njimi proslavljamo zares posebne priložnosti ali pa jih preprosto uporabimo za popestritev vsakodnevnega videza. Prav tako kot marsikje drugje, pri diamantih ne velja pravilo ‘večje je boljše’ – pri izbiri idealnega dragulja za posebno priložnost moramo vedeti veliko več.


Pridobivanje diamantov

Drage kamne kopljejo v ogromnih rudnikih po vsem svetu. Največja nahajališča so razpršena po celotni Afriki, v delu Južne Amerike, Rusije in Avstralije. Delavci v površinskih ali podzemnih rudnikih ali pod morsko gladino premikajo ogromne količine skal, gramoza in finega peska, v katerih se skrivajo surovi kristali različnih velikosti in barv. Da najdejo en karat diamantov, je potrebno natančno preiskati več ton odpadnega materiala! Ko diamante s sortiranjem ločijo od drugih kamnin, jih razdelijo v več kot 5000 kategorij glede na 4 ključne dejavnike: težo, barvo, čistost in brus.

Da najdejo en karat diamantov, je potrebno natančno preiskati več ton odpadnega materiala.

Teža diamantov

Karat je osnovna enota za izražanje teže tega dragega kamna. Diamant, težek en karat, ima maso natančno 0,2 g. V preteklosti so maso merili z ročnimi tehtnicami s protiutežmi iz različnih materialov.

Pri preciznejših meritvah so zaradi konstantne teže uporabljali rožičevo seme, ki ga v grščini imenujejo kerátion – od tod beseda karat. Najmanjši diamanti v naravi tehtajo okrog stotinke karata, medtem ko so največji do sedaj najdeni diamanti težki tudi preko 3000 karatov. Pri nakupu draguljev se moramo zavedati, da cena dragih kamnov s povsem enako čistostjo in barvo ob večanju mase eksponentno narašča – težji kot je diamant, redkeje se pojavi v naravi in višja je cena za vsak karat.

Mnogi so prepričani, da s karati izražamo velikost diamantov, vendar temu ni tako. 

Oblike diamantov

Diamante v raznolike oblike režejo in brusijo z različnimi tehnologijami. Pri oblikovanju surovega kamna poskušajo z raznimi tehnologijami ustvariti čim manj odpada in tako pridobiti kar največjo maso kakovostno brušenih dragih kamnov različnih velikosti. Klasične oblike diamantov so določene tako, da z natančno obdelavo zagotavljajo največji in najbolj enakomeren lesk. Najbolj priljubljena oblika, v katero brusijo diamante, se imenuje briljant; ime je dobila zaradi popolne igre svetlobe ob premikanju minerala, beseda pa izhaja iz italijanskega glagola ‘brillare’ – lesketati se.

Smaragdni brus
Srce
Princesa
Trilijon
Markiz
Blazinica
Brilijant

Brus diamantov

Ko izbiramo dragulje za nakit, je izjemno pomemben brus. Beseda nas hitro zavede, da mislimo, da gre za eno od zgoraj opisanih oblik, a to ne drži. Kamen z dobrim brusom definirajo proporci že izdelanega kamna, simetrija in kakovost poliranja, ki se odražajo v visokem sijaju, raznobarvnih odsevih in igri svetlobe ter sence ob premikanju diamanta.

Pot svetlobe skozi diamant določajo brušene ploskve različnih oblik, ki jih imenujemo fasete. Pravilno pozicionirane fasete poskrbijo, da se večina svetlobe, ki pada na brušen kamen, odbije skozi veliko zgornjo ploskev. Nepopoln lesk je lahko posledica površne obdelave, zaradi katere svetloba začne uhajati skozi dno kamna ali pa ne odseva v popolni simetriji.

Ko govorimo o proporcih brušenega kamna, ne zajemamo le odnosa med višino, širino in globino, temveč tudi kote brušenja ter razmerja velikosti in števila ploskev. 

On_Diamonds_Cut
S slabim brusom lahko močno iznakazimo najbolj kakovostne diamante, medtem ko iz tistih nekoliko slabše kvalitete z odličnim brusom izvabimo največji možen lesk.

Barva diamantov

Naravni diamanti pojavljajo v različnih barvah. Nekatere so zelo cenjene, še posebej zaželeni pa so beli diamanti. Njihovo kvaliteto večinoma določamo z lestvico, ki jo je definiral ameriški gemološki inštitut GIA. Pri brezbarvnih, belih diamantih z odsotnostjo barve praviloma raste tudi cena – največjo vrednost imajo povsem brezbarvni kamni. 

Barvna lestvica GIA vrednoti različno obarvane diamante s črkami – tisti z oznako Z so obarvani izrazito rumeno, medtem ko oznaka A pomeni popolnoma brezbarven mineral. Po veljavni lestvici je do danes najbolj brezbarven diamant označen s črko D; A, B in C pa so rezervirane za drage kamne, ki bi jih morda lahko našli v prihodnosti. Če kupujemo diamant kot investicijo, seveda izbiramo med najbolj brezbarvnimi primerki, medtem ko je situacija pri draguljih za nakit nekoliko drugačna. Na izbiro barve kamna pogosto vpliva barva materiala, ki ga obdaja – nekoliko bolj obarvan diamant bo vdelan v nakit iz rumenega zlata videti svetlejši kot v tistem iz belega zlata.

Barvna lestvica GIA vrednoti različno obarvane diamante s črkami – tisti z oznako Z so obarvani izrazito rumeno, medtem ko oznaka A pomeni popolnoma brezbarven mineral.

Čistost diamantov

Naravni diamanti so kristali čistega ogljika, ki se tvorijo ob izjemno visokih pritiskih in ekstremno visokih temperaturah v notranjosti Zemlje. Ker nastanejo v naravnem okolju, se znotraj njih v obliki temnejših madežev pogosto pojavijo nepravilnosti. Pri določanju reza poskušajo mojstri nepravilnosti bodisi izločiti ali jih znotraj kamna umestiti tako, da so skozi veliko zgornjo površino čim manj vidne. Čistost diamanta je ključnega pomena pri določanju cene.


Čistost diamanta je ključnega pomena pri določanju cene.