Mehanizem pred zunanjimi vplivi ščiti ohišje in največji delež površin, kjer lahko vlaga vdre v notranjost ure, sta dela, kjer se centralno ohišje stika s steklom in pokrovom mehanizma. Zelo izpostavljeni so tudi deli, ki jih ob upravljanju časomera premikamo: navijalna krona in gumbi kronografa. Ti so za zagotavljanje označene vodotesnosti na ohišje pogosto privijačeni.

Mnogi se sprašujejo zakaj z uro, ki naj bi bila vodotesna do denimo 3 barov vodnega pritiska, ne moremo plavati. Odgovor zahteva razumevanje osnovnih fizikalnih zakonitosti. V urarskih manufakturah in delavnicah se test vodotesnosti opravlja ob statičnem pritisku in enakomerni temperaturi, medtem ko ob skoku v morje voda nenadno udari ob ohišje. 

Med plavanjem se skozi vodo premikamo z določeno hitrostjo in na zapestno uro kljub nizki globini pogosto vplivamo z bistveno večjim tlakom kot 3 bare, ki jih sicer izmerimo na 30 metrih globine. Zanemariti ne velja niti temperaturnega raztezka materialov, ko npr. od sonca razgreto ohišje potopimo v prijetno hladno morsko vodo.

Izven laboratorijev torej pogoji niso idealni, ko pa v enačbo dodamo še človeški faktor, se verjetnost za vdor vode v ohišje krepko poveča. Tega lahko povzroči že nepravilno privita krona, pogost razlog pa so poškodbe gibljivih delov zaradi udarcev, ki spremenijo naleganje tesnil in tako oslabijo njihovo delovanje. Pomemben faktor pri tesnilih je tudi čas: z leti postajajo manj prožna in posledično manj učinkovita.

Staranje tesnil za tiste, ki svojih časomerov ne izpostavljajo vodi, v veliki večini primerov pomeni le potencialno grožnjo, medtem ko lahko tisti, ki zapestne ure nosijo ves čas, tudi na morju, zaradi nevzdrževanja tudi povsem uničijo svoj časomer. Po vdoru slane vode v ohišje je namreč občutljive sestavne dele mehanizma mogoče učinkovito sanirati le nekaj dni po neljubem dogodku. Zaradi vsega tega velja, četudi zgolj preventivno, na uradnih servisih redno preverjati stanje tesnil v ohišju zapestne ure.

V idealnem primeru naj bi tisti, ki uro redno izpostavljajo vodi, le-to dali v pregled enkrat letno: pred plavalno sezono. Tako se s cenovno ugodnejšim pregledom izognejo zahtevni sanaciji oksidiranega mehanizma ali pa celo zamenjavi celotnega časomera. Pri preventivnem pregledu tesnjenja zapestne ure se izvede suhi test v zračni komori, potem pa se preveri še stanje tesnil: če so ta otrdela ali razpokana, jih je potrebno zamenjati.

Vsakih 5 let, ko v urarski delavnici opravimo redni vzdrževalni servis vašega časomera, je eden od pomembnejših posegov ta, da zamenjamo vsa tesnila v ohišju in potem sistematično preverimo kakovost tesnjenja z za to namenjenimi napravami.

Z njimi simuliramo vpliv podtlaka na prazno ohišje, ustvarjanje kondenza v notranjosti ohišja zaradi temperaturnih sprememb in pri profesionalnih časomerih tudi tesnjenje na tlaku, primerljivem z nekaj sto metri globine. 

Šele ko smo povsem prepričani, da ohišje tesni po standardih proizvajalcev, lahko vanj vstavimo mehanizem in lastnikom jamčimo ustrezno vodotesnost ter poskrbimo, da jih zapestna ura spremlja ob vseh izzivih.