
Od vajenca do cesarjevega draguljarja
Praktično vsaka uspešna draguljarska zgodba se začne z vajencem. V družini Faberge je ta vloga pripadla Gustavu Fabergeju, ki je okrog leta 1830 v Sankt Peterburg pripotoval iz današnje Estonije. Od vajeništva pri lokalnem izdelovalcu zlatnine je kmalu napredoval do podjetja Keibel, zlatarja in draguljarja takratnih ruskih vladarjev in pozneje tudi do samostojne zlatarske delavnice na modni ulici Bolshaya Morskaya.
Zavoljo prestiža je svoj priimek nadgradil v Fabergé, njegov sin Peter Carl pa je čez nekaj desetletij ime Fabergé postavil ob bok največjim svetovnim draguljarjem.

Nemška zlatarska šola
Ob očetovi upokojitvi leta 1860 se je družina preselila v Dresden, Peter Carl pa je tam začel obiskovati akademijo za umetnost in obrtništvo in študij ga je kmalu popeljal do najboljših zlatarskih mojstrov v celi Evropi: od Nemčije prek Francije v Anglijo in na koncu v Pariz.
Poleg bogate tradicije starodavne zlatarske obrti je v vseh državah spoznal umetniške mojstrovine v najbolj pomembnih muzejih in galerijah. Ko se je po nekaj letih potovanj vrnil v rodni Sankt Peterburg, je njegov mentor postal eden od očetovih mojstrov zlatarjev in Peter Carl Fabergé je v slovitem muzeju Ermitaž kmalu prevzel odgovornost za popravila različnih mojstrovin, na primer slavnih francoskih škatel za njuhanec iz zlata in emajla. Tako se je priučil starodavnih zlatarskih veščin, ki so mu v naslednjih poglavjih njegove zgodbe prišle še kako prav.


Zlatar s posebnim imenovanjem za cesarsko krono
Po smrti svojega mentorja je Peter Carl prevzel vodenje družinskega podjetja, v tistem času pa je vrednost rokodelskih spretnosti družine Fabergé prepoznal tudi car Aleksander III. in naročil, da se posebna zbirka njihovih del razstavi v muzeju Ermitaž kot primer izjemnega sodobnega zlatarskega mojstrstva v Rusiji.
Prav nič čudno ni, da je bilo ime Fabergé prvo, ki je nekaj let za tem cesarju padlo na pamet, ko je razmišljal o darilu za cesarico. Leto za tem prav tako. Leto pozneje pa je padla odločitev, da ima podjetje popolno svobodo pri oblikovanju velikonočnih jajc za naslednja leta. Edina smernica tega vsakoletnega projekta je bila, da mora vsako od jajc vsebovati presenečenje. Kot se za cesarjevega draguljarja spodobi, je Fabergé odprl novo poslovalnico v Moskvi, Fabergéjeva jajca pa so še danes njihov zaščitni znak.

Delavnice s stotinami zlatarskih mojstrov
Širšo prepoznavnost je podjetju leta 1900 prinesla svetovna razstava v Parizu, družina Fabergé pa je bila z več kot 500 zlatarji in oblikovalci kot največji draguljar v celotni Rusiji pripravljena izpolniti vsako leto večje povpraševanje domače in svetovne elite. Sledila so nova prodajna mesta v Londonu in Kijevu.
Z izbruhom prve svetovne vojne je bilo podjetje prisiljeno zapreti izpostavo v Londonu, sledilo je preoblikovanje v delniško družbo, ki je bila po le dveh letih nacionalizirana, njihovo zalogo pa so leta 1918 zasegli. Po desetletjih ovir je družina Fabergé od leta 2009 zopet v samem vrhu draguljarskega sveta.
Nakit Fabergé v Draguljarni Malalan
S kolekcijo Heritage draguljar Fabergé raziskuje dediščino svojega značilnega motiva, predvsem pa izkazuje več kot stoletje izkušenj s tehniko emajliranja. Nekateri od izdelkov so povsem zvesti družinski tradiciji: prek delikatnega mehanizma jih je mogoče odpreti, v notranjosti pa se skriva presenečenje.
S kolekcijo Treillage pri Fabergéju raziskujejo znani motiv tkanine, ki so ga uporabili pri slavnem jajcu Trellis. Značilna mehkoba oblik, ki jih dopolnjujejo različni barvni kamni, je za njihove oblikovalce neskončen vir inspiracije.

Z velikim ponosom oznanjamo, da je Draguljarna Malalan v Ljubljani od nedavnega del ekskluzivne mreže draguljarjev, pri katerih lahko najdete ikoničen nakit Fabergé.
