Jure in Peter Malalan: Vsaka ideja rabi svoj čas
S: Jure, že v otroštvu si sestavljal figurice. Bi rekel, da je to vplivalo na tvoje zanimanje za urarstvo?
J: Pri sestavljanju figuric moraš pozornost nameniti prav vsaki malenkosti, od senčenja pa do barv. Ta proces mi je zagotovo dal tisti občutek za detajle, ki mi še danes pride prav.
S: Verjetno se še spomniš tudi dedkove ljubezni do popravljanja mehanizmov?
J: Še kako dobro! To je eden izmed mojih ljubših spominov iz otroštva in ravno on je bil tisti, ki me je navdahnil, da sem tudi sam želeli postati urar.
S: Peter, vaš oče je menda zapestne ure popravljal prav ves čas. Kakšno je bilo življenje z njim?
P: Ja, oče je vedno popravljal ure in to je počel na čisto poseben način. V prodajalni je namreč čez dan, ko je imel stranke, lahko mehanizme samo razdiral in jih očistil. V večernih urah je doma za svojo mizo poslušal radio in ure sestavljal nazaj.
Nabor prestižnih urarskih hiš smo tako gradili postopoma in s ponosom lahko povem, da smo pridobili certifikat za servis zapestnih ur Omega, začeli pa smo tudi sodelovanje z urarskim in draguljarskim velikanom Cartier.
S: Vaši začetki ob selitvi iz Opčin v Ljubljano so bili precej zanimivi, kajne?
P: Prodajalno v Ljubljani bi lahko v prvih letih opisali kot razstavno okno za prodajalno v Opčinah. V Ljubljani smo namreč zgolj razstavljali kolekcije, potem pa smo stranke napotili na Opčine, kjer so lahko opravile nakup. V tem času sem ugotovil, da bodo stranke v Ljubljani potrebovale vedno več naših storitev in zaposlil tudi komaj 19-letnega, a zdaj certificiranega Rolex urarja, Jureta Jenka, ki je še vedno del naše ekipe.
S: Danes ste uradni servis za mnoge prestižne urarske hiše. Kako je prišlo do tega?
P: Človek ob nakupu ure od urarja pričakuje, da mu nudi celovito paleto uslug. To zahtevajo tudi blagovne znamke in povsem naravno je bilo, da smo šli v to smer. Nabor prestižnih urarskih hiš smo tako gradili postopoma in s ponosom lahko povem, da smo pridobili certifikat za servis zapestnih ur Omega, začeli pa smo tudi sodelovanje z urarskim in draguljarskim velikanom Cartier.
S: Jure, si drugi certificiran Rolex urar v podjetju Malalan. Kako je izgledalo pridobivanje certifikata?
J: Tritedensko certificiranje v Švici je bila izjemna izkušnja. Rolex se namreč v tem kratkem času ne osredotoči samo na popravila ur, ampak predstavi tudi celotno filozofijo podjetja in vse njihove procese. Sam sem bil navdušen nad rigoroznostjo z vidika celotnega servisa ur, vse od natančnosti dela pa do postopkov servisa.
S: Oba si delita izkušnjo dela s prestižnimi urami in nakitom v povsem novem mestu. Peter pred nekaj desetletji v Ljubljani, Jure pa od nedavnega v Zagrebu. Kje najdeta podobnosti, kakšne so razlike?
P: V Ljubljani smo relativno hitro spoznali ljudi in se vpeljali v samo življenje mesta, Zagreb pa je precej večji in potrebuje malce dlje, da zaživi, saj smo na trgu prisotni komaj eno leto.
J: Podobnosti se v tem primeru kažejo predvsem v količini vloženega truda. Tako v Zagrebu kot v Ljubljani želimo vzpostavljati enake standarde poslovanja in neprestano izboljševati kakovost storitve, kar zahteva ogromno dela.
S: Pri vzpostavljanju v hrvaški prestolnici verjetno veliko sodelujeta. Kako izgleda vajino skupno delo?
P: Za celotno organizacijo in usmerjanje razvoja podjetja skrbi Jure, jaz pa mu poskušam stati ob strani. Zdi se mi prav, da se ne vmešavam preveč, hkrati pa je povsem samoumevno, da se name lahko vedno obrne.
J: Ja, brez njegovega znanja bi bilo precej težje. Na zvezi sva ves čas, nenehno izmenjujeva ideje in iščeva skupne rešitve za morebitne izzive.
S: Jure, kakšen je bil prvi mesec samostojnega vodenja poslovalnice?
J: Iskreno? Začetek je bil res zanimiv in sicer ne zato, ker ne bi vedel kaj počnem, ampak predvsem zato, ker so bili naši prostori še vedno v delu in takrat sem bil bolj vodja gradbišča kot prodajalne.
S: Oba imata vsak dan opravka z najrazličnejšimi ljudmi. Katera je po vajinem mnenju osebnostna lastnost, ki opredeli dobrega vodjo ali prodajalca?
P: Mislim, da se glavna lastnost dobrega vodje kaže v razumevanju, poslušanju in spoštovanju celotne ekipe. Iz vsakega posameznika mora znati potegniti tisto najboljše in z veliko potrpljenja ustvariti ekipo, ki z ljubeznijo opravlja svoje naloge.
J: Pri prodajalcu pa se ta kaže v izredno poglobljenem znanju in razumevanju stranke ter njenih želja.
Mislim, da se glavna lastnost dobrega vodje kaže v razumevanju, poslušanju in spoštovanju celotne ekipe.
S: Eden od vaju je odrasel z dvema bratoma, drugi z dvema sestrama. Kakšno je bilo vajino otroštvo?
P: Sem najmlajši med brati in zaradi velike razlike v letih sem si bil bližje s srednjim bratom Milkom, s katerim sva si med drugim delila tudi motor Harley Davidson 125. Ko je študiral v Toskani, sem se še isti dan, ko sem naredil izpit za avto, odpeljal k njemu čez Apenine.
J: V otroštvu sem imel okrog sebe poleg sester tudi cel kup bratrancev in sestričen, povezovala pa nas je predvsem nona. V šolo nas je vozil nono in v njegov majcen avto se nas je stlačilo toliko, kolikor nas je pač takrat moralo k pouku. Ker smo podobne starosti, je bil takrat v vsakem razredu vsaj en Malalan.
Ničesar ne moreš prisiliti, da deluje takoj in samo od sebe, vsak projekt in ideja mora dozoreti.
S: Peter, kateri je po vašem mnenju temeljni nasvet, ki ga pri vodenju prodajalne dajete Juretu?
P: Predvsem to, da stvari delamo z razmislekom in da vse rabi svoj čas. Ničesar ne moreš prisiliti, da deluje takoj in samo od sebe, vsak projekt in ideja mora dozoreti.
S: Jure, kateri pa je zate najboljši napotek, ki si ga dobil od očeta?
J: Predvsem mi je vcepil željo po celoviti odličnosti podjetja: od vrhunske ponudbe in sofisticiranega ambienta pa do ekipe, ki v tem ambientu predstavlja vesolje podjetja Malalan.
S: Peter, tradicija družinskega nakita je pri vas sicer zelo močna. Spadajo v to tudi zapestne ure?
P: V družini ohranjamo dve uri. Stensko Zenith, ki so jo moji starši kupili v Švici, ko je tam študiral moj brat, drugo uro, IWC Da Vinci z večnim koledarjem, pa smo sinovi podarili očetu ob upokojitvi. Obe imata za vse nas zelo veliko čustveno vrednost.
S: Bi lahko rekli, da se slogan "Vaše sanje kujemo v večnost" ne nanaša le na nakit, ampak tudi na zapestne ure?
P: Absolutno. Z urami želimo našemu hitremu življenjskemu slogu dodati vrednost in jih čuvati kot nosilce spominov, ki se ohranjajo iz generacije v generacijo.
J: Sam to najraje pojasnim s situacijo, ko je oče želel sinu podariti časomer, za katerega je bilo mladeniču sprva povsem vseeno. Ko sem sinu razložil kako ura deluje, kako specifična je njena mehanika in pred njim uro tudi odprl, se je vanjo povsem zaljubil in jo kot spomin na očeta zdaj nosi prav vsak dan.