Koledar zapestne ure
Na zapestnih urah pogosto opazimo majceno okence, kjer se vsakih 24 ur izmenjujejo številke od 1 do 31, na nekaterih je številkam dodan tudi dan v tednu, mesec, celo leto. A vsi meseci niso enako dolgi, tako kot vsa leta nimajo 365 dni. Zaradi 6 ur razlike med koledarskim in solarnim letom ima vsako četrto koledarsko leto 366 dni, v 400 letih pa 3 prestopna leta odpadejo.
Na kakšen način so torej urarski mojstri ob vseh teh spremembah koledarja sposobni “programirati” mehanske časomere tudi stoletje vnaprej?
Komplikacije koledarja zapestnih ur v tem članku
Koledar z lunino meno
Vse, kar je na zapestni uri več kot prikaz ur, minut in sekund, imenujemo komplikacija. Najbolj preprosta izvedba koledarja je prikaz luninih men, saj za razliko od koledarskih mesecev in let prav vsak lunin cikel traja 29,53 dni. Za upodobitev lune, kot jo osvetljeno vidimo na nebu, je pod posebno oblikovanim okencem na številčnici postavljen disk z dvema svetlima krogoma, ki upodabljata luno, in v enem luninem ciklu napravi polovico obrata.
Prikaz koledarskega datuma pa obsega okence na številčnici, pod katerim se obrača disk z 31 številkami. Poznamo tudi različico z velikim datumom, kjer številko z datumom pogosto sestavita dva diska: levi s številkami od 1 do 3, desni pa s številkami od 0 do 9, ali pa takšno, ki datum prikazuje na mali številčnici, prek dodatnega kazalca pa lahko datum odčitamo tudi z oboda številčnice. Vsem izvedbam običajnega koledarja je skupno to, da jih je potrebno ponovno nastaviti ob koncu vsakega meseca, ki nima 31 dni.
Najbolj preprosta izvedba koledarja je prikaz luninih men, saj za razliko od koledarskih mesecev in let prav vsak lunin cikel traja 29,53 dni.
Letni koledar
Da bi se izognili ponovnemu nastavljanju časomera vsak drugi mesec, so urarski mojstri že v 19. stoletju komplikacijo nadgradili tako, da ob koncu tistih mesecev, ki imajo 30 dni, disk z datumom preskoči številko 31. Srednje zahtevna komplikacija pa ima pomanjkljivost: tudi v mesecu februarju šteje 31 dni in ne pozna prestopnih let.
Letni koledar je torej potrebno nastaviti enkrat letno: konec februarja. Dovršeni letni koledarji imajo “programirane” nastavitve za 1461 dni, kar pomeni, da jih je potrebno nastaviti le vsaka štiri leta.
Večni koledar
Najbolj izpopolnjena variacija koledarja v zapestni uri se imenuje večni koledar. Ti izjemno kompleksni časomeri pravilno prikazujejo datum, dan, mesec in leto ter, za razliko od letnega koledarja, upoštevajo tudi manjše število dni v mesecu februarju in celo prestopna leta. Kljub kompleksnosti mehanizma pa komplikacija večnega koledarja ni “programirana” za 3 primere v 400 letih, ko prestopno leto odpade. V kolikor ste ponosni lastnik večnega koledarja, bodo vaši vnuki morali zapestno uro ponovno nastaviti leta 2100.
V kolikor ste ponosni lastnik večnega koledarja, bodo vaši vnuki morali zapestno uro ponovno nastaviti leta 2100.
Enačba časa
Ves trud urarskih mojstrov, da bi izdelali mehanizem, ki sam od sebe sledi nenehnim spremembam v številu dni, ki jih ima mesec ali posamezno leto, pa je posledica razlik v dolžini koledarskega in solarnega leta. Nadgrajena komplikacija večnega koledarja tako ob “običajnem” času na številčnici kaže tudi razliko med solarnim časom in koledarskim časom.