Devet desetletij z vizijo odličnosti
Razvoj ohišja Rolex Oyster
Wilsdorfova vizija pri razvoju ohišja Oyster je bila, da njegovih zapestnih ur ne bi bilo potrebno sneti pred umivanjem rok ali ob delu v prašni delavnici, dosegel pa je mnogo več. Leta 1926 predstavljeno hermetično zaprto ohišje s patentiranim sistemom privite lunete je znatno prispevalo k dolgoročni natančnosti mehanizmov, Wilsdorf pa je obljubljal: “Oyster imaš na zapestju ne glede na to, kaj se dogaja, in nikoli ne bo zatajil.”
Zapestne ure Rolex so tako za svoje vzeli različni pionirji, ki so osvajali najvišje vrhove ali raziskovali najgloblje in najbolj oddaljene točke sveta, pisali zgodovino ob razvoju letalstva ali v avtomobilih dosegali takrat nepredstavljive hitrosti.
Zapestna ura Oyster Perpetual je zaradi svoje natančnosti in vzdržljivosti povsem spremenila urarski svet, predvsem pa način izdelovanja zapestnih ur.
Vodotesnost
Da bi zagotovili popolno vodotesnost ohišja Oyster, so morali pri Rolexu odpraviti predvsem možnost vdora vode ob vsakodnevnem navijanju zapestne ure. Za takšno opravilo je bilo namreč potrebno prekiniti zatesnjen stik med navijalno krono in ohišjem, kar je omogočilo vstop vlage. Mehanizmi s sistemom samodejnega navijanja so se v žepnih urah uveljavili že tekom 18. stoletja, okrog leta 1920 so jih že posvojili tudi določeni proizvajalci zapestnih ur, Wilsdorf pa se je temu detajlu posvetil z vso vnemo in leta 1931 vložil niz patentov za mehanizem, ki se navija zaradi sukanja obteženega rotorja znotraj ohišja.
Poimenovali so ga “Perpetual”, znatno pa je zaradi samodejnega navijanja med nošenjem prispeval tudi k natančnosti mehanizma, ki je najboljša ravno v zgornji četrtini rezerve navitja. Rodila se je zapestna ura Rolex Oyster Perpetual, ki je zaradi svoje natančnosti in vzdržljivosti povsem spremenila urarski svet, predvsem pa način izdelovanja časomerov.
Sinonim za kakovost
Urarska industrija je kljub uspehom ostajala skeptična, saj mnogi vodotesnosti v tistem času niso prepoznali kot glavnega atributa za zagotavljanje natančnosti. V slabih dveh desetletjih je vodotesna ura Rolex Oyster postala sinonim za kakovost po vseh petih kontinentih in med letoma 1926 ter 1945 je Rolex izvozil za okrog milijardo frankov zapestnih ur, kar bi v današnji vrednosti pomenilo približno 6,7 milijarde evrov.
Ob takšnem uspehu so se mnogi urarji pridružili ideji o vodotesni uri, a najprej so morali svoje zastarele naprave za izdelovanje ohišij zamenjati s sodobnimi stroji, ki so bili dovolj natančni za precizno oblikovanje zatesnjenih ohišij. Z novim standardom se je izdelava ohišij v Švici zopet uveljavila ravno v času, ko bi ji z drugih koncev sveta lahko grozili industrializirani tekmeci.
V slabih dveh desetletjih je vodotesna ura Oyster postala sinonim za kakovost po vseh petih kontinentih in med letoma 1926 ter 1945 je Rolex izvozil za okrog milijardo frankov zapestnih ur, kar bi v današnji vrednosti pomenilo približno 6,7 milijarde evrov.
Navijalna krona Twinlock
Vodotesnost ohišja in učinkovit sistem samodejnega navijanja mehanizma sta za švicarsko urarsko industrijo izjemno pomembna mejnika, a pri Rolexu se niso zadovoljili zgolj s tem. Do danes so registrirali nekaj sto patentov, s katerimi izboljšujejo natančnost svojih mehanizmov, vodotesnost, odpornost na udarce, magnetizem in podobno.
Vodotesnost ohišja Oyster so nadgradili z navijalno krono Twinlock, ki zaradi dveh zatesnjenih con zagotavlja popolno vodotesnost tudi, če krona ni pravilno privita na ohišje, odpornost mehanizma na udarce so zagotovili z absorberji Paraflex, berljivost in vzdržljivost lunete s keramičnim Cerachrom vstavkom, natančnost mehanizma pa s tehnologijama Parachrom in Syloxi za vzmet nemirke ter Chronergy zaskočnim mehanizmom.
Certifikati
Jasno vizijo razvoja in izdelave najbolj natančnih in zanesljivih mehanizmov je Rolex že od samih začetkov dokazoval tako z lastnim certificiranjem kot s certifikati natančnosti, ki so jih pridobili pri neodvisnih inštitutih. Že od poznih dvajsetih so vse svoje časomere označevali z rdečim žigom z napisom Officially Certified Chronometer, od drugih proizvajalcev pa so se razlikovali po tem, da so časomeri na testiranjih dobivali nadpovprečne ocene “avec mention” in tako upravičili oznako “Superlative Chronometer”.
Ob uveljavitvi uradnega švicarskega testnega centra COSC so takšni certifikati postali zastareli, pri Rolexu pa so svojo afiniteto do presežkov še naprej dokazovali z dodatnimi testi, ki simulirajo uporabo zapestne ure v resničnem življenju in so tako zahtevni, da jih ni mogoče izvesti drugače kot znotraj njihovih proizvodnih obratov.
Zeleni žig odličnosti
Danes Rolex vsak časomer opremi z zelenim žigom odličnosti, ki simbolizira presežek kronometrske natančnosti. S to oznako potrjujejo, da je zapestna ura prestala serijo specifičnih testov v Rolexovih laboratorijih in po njihovih specifičnih standardih kljub temu, da je pred tem mehanizem že dobil certifikat COSC.
To edinstveno preizkušanje kronometrske natančnosti, vodotesnosti ohišja, samodejnega navijanja in rezerve navitja postavlja ime Rolex kot merilo izjemnosti mehanskih časomerov, zeleni žig pa za vse modele njihovih zapestnih ur jamči s petletno garancijo.
