Malalan
Dekle s prstanom
Nejc Puš

Zgodba o tem, kako jo je zaprosil dvakrat

Dekle s prstanom
Nejc Puš
Stala sem na najlepši plaži, kar sem jih kadarkoli videla in debele solze točila že drugič. Na levem prstancu se mi je bleščal moder safir, ki je naznanjal samo eno. Kapitan me je za vedno zasidral v svoj pristan.

Nekaj let nazaj se je zaljubil in kmalu prišel do zaključka, da je spoznal ne le boljšo polovico, temveč osebo, s katero si želi ostati do konca svojih dni. S prikritim vzhičenjem se njegov pogled v ličnih izložbah Draguljarne Malalan tako ni več ustavljal le na izbranih kolekcijah ročnih ur, temveč je svojo pozornost usmeril malo dlje, med zaročne prstane. Čeprav je bil izbor več kot bogat, mu ena sama misel ni dala miru: kako lahko zaročni prstan oplemeniti z globljim pomenom in poskrbi, da bo srčni izbranki vzel dih vsakič, ko ga bo pogledala?

Kaj je dobro leto pred tem po glavi rojilo zdaj že zaročenemu kapitanu?
Kot osnovo prstana si je zamislil izjemno specifičen kamen in Tjaša je potrebovala več kot štiri mesece, da ga je našla. 

Ideja


Svoji ljubezni do minimalistične estetike rad doda osebno noto. Ravno zato se je odločil, da v Draguljarni Malalan preveri, ali je mogoče, da zanj zaročni prstan izdelajo po naročilu. Glavna oblikovalka Tjaša Malalan je predlog sprejela z velikim navdušenjem in kmalu sta začela z utelešanjem njegove ideje v obliki skice.

Glede na to, da je njegovo delo na morju in je od doma odsoten kar nekaj mesecev na leto, hitro prizna, da je prav klišejsko lepo imeti doma vedno varen pristan. Tako je prišel na idejo, da bi v zaročnem prstanu združil simbol sidra in v kamen ujeto modrino, ki predstavlja globino morja.


Oblikovalka nakita Tjaša pove, da kapitan ni imel le napol oblikovane ideje. Že na prvem sestanku jo je presenetil z izjemno razdelano vizijo o obliki in barvi kamna ter simbolu sidra, zelo lepo pa je bilo ustvarjati s človekom, ki oblikovanju zaročnega prstana pripisuje tako veliko vrednost.


Navdušena nad zgodbo, ki naj bi jo nosil prstan, je na papir hitro prenesla nekaj prvih skic. Idejo je poskušala oblikovati tako, da bi bil prstan uporaben, nosljiv in seveda večen.

Naključje je hotelo, da sta med procesom iskanja safirja ugotovila, da se ta specifična oblika kamna imenuje 'navette', kar v slovenskem prevodu francoske besede pomeni 'ladjica'.

Kapitan je hitro ugotovil, da bo proces oblikovanja in izdelave daljši, kot je pričakoval. Kot osnovo prstana si je namreč zamislil izjemno specifičen kamen in Tjaša je potrebovala več kot štiri mesece, da ga je našla. Ves čas iskanja mu je pošiljala fotografije safirjev iz celega sveta in pravega sta našla šele po kopici izmenjanih sporočil.

Safirje najpogosteje brusijo v standardne oblike blazinice ali ovala in Tjaša je le sem ter tja našla zgolj po en ali dva primerka eksotičnega brusa, ki si ga je zamislil kapitan. Naključje je hotelo, da sta med procesom iskanja safirja ugotovila, da se ta specifična oblika kamna imenuje 'navette', kar v slovenskem prevodu francoske besede pomeni 'ladjica'.

Želja po pravem, globoko modrem odtenku safirja je po nekaj mesecih k iskanju privabila tudi Tjašinega očeta, Petra Malalana. Čeprav je bilo mnogo najdenih safirjev preveč vijolične, zelene ali turkizne barve, pa so s skupnimi močmi na drugem koncu sveta izbrskali kamen prave velikosti, oblike in barve. Tjaša pove, da se ji je takrat od srca odvalil velik kamen, saj je vedela, da imajo zadnji kos, ki so ga z ekipo zlatarskih mojstrov potrebovali za začetek utelešenja ideje o kapitanovem sidru.

V prvem nadstropju Draguljarne Malalan, natančneje v zlatarski delavnici, je pri nastanku prstana sodelovalo pet oseb. Začeli so z računalniškim izrisom, sledil je 3D tisk z voskom, vlivanje zlata in ročna dodelava.

Še vedno ne morem verjeti, koliko truda je bilo vloženega v izdelavo enega zaročnega prstana za eno samo stranko. Proces je namreč trajal dobrih 6 mesecev!

Prva zaroka


S cmokom v grlu in izdelanim prstanom v žepu je kar nekaj časa iskal pravi trenutek za zaroko. Pravi, da tega dela ni premislil tako temeljito kot samo idejo za zaročni prstan. Kljub vsemu pojasni, da je šlo za tradicionalno zaroko, ki je trajala dva dneva. Pravi, da mi je prstan podaril precej na hitro in da je sledilo 24 ur enostranskih debat ter solz, ki sva jih točila vsak pri sebi, dan za tem pa je izvedel »uspešnejšo« ponovitev.

Moja plat zgodbe se od njegove malce razlikuje. Zaročni prstan mi je podaril brez vprašanja, ki ga pričakuje vsaka bodoča nevesta. Povejte mi, kateri moški namreč pristopi s stavkom: Vem, da si ne želiš poroke, ampak tukaj je prstan zate, daj ga na roko, da ne bo sedel v predalu?! Seveda me je ta pristop tako vrgel s tira, da sem potrebovala cel dan in neprespano noč, preden sem ugotovila, da gre za zaročni prstan.

Po številnih življenjskih vprašanjih in globokem premisleku sem mu dala jasno vedeti, da me kot 'pravi dedec' lahko tudi temu primerno zaprosi. Pa me je …

Druga zaroka


Naslednje jutro me jo odpeljal na najlepšo, z avtom povsem nedostopno plažo s kristalno modro vodo, belim peskom in gozdom, ki se razteza vse do morja. Ko sem navdušena nad lokacijo še lovila sapo, mi je prstan kar malo na silo potegnil s prsta in me zaprosil za roko tako, kot se spodobi. Brez pokleka, a s pravimi besedami. Kar je več kot očitno delovalo, saj... 


...sem zopet planila v jok in na njegovo veselje končno izdahnila: “Seveda da ja, ti bučman!”
Tjaša Malalan, head of Jewellery design at Malalan

Če poveva čisto po pravici, pri tej komični zaroki ne bi ničesar spremenila. Sama sem namreč šele po nekaj dneh ugotovila, da je modri safir vpet v sidro iz belega zlata, ki ga oblika prstana skrbno skriva. To pomeni, da je Tjaša skupaj s sodelavci dosegla točno to, kar je moj kapitan želel. Zgodba prstana se na prvi pogled ne razkrije vsakemu, a nosi pomen, ki ga poznava samo midva in ga deliva le takrat, ko to želiva.

Odločitev za izdelavo zaročnega prstana je zagotovo moč pripisati kapitanovi malce “staromodni” duši. Čeprav se mu zdi ideja klasične poroke precej nesmiselna, pa ga privlači misel o tako lepem zakonu, kot sta ga imela njegov oče in mama. Ko se spomni, kako močno sta se ljubila vse življenje, si želi, da bi z mano lahko delil enake občutke.

Ker nisem tako trdna kot kamen na moji roki, ob teh mislih debele solze točim že v tretje. Glasno priznam, da mi ideja o poroki sicer ne diši preveč, ob tem pa presenetim samo sebe, ko brez pomisleka izjavim, da je okvirni datum poroke 29. avgust 2029. Hkrati pa dobro vem, da sem z unikatnim prstanom na levi roki najsrečnejša, dvakrat zaprošena zaročenka na tem modrem planetu. 

Zgodba prstana se na prvi pogled ne razkrije vsakemu, a nosi pomen, ki ga poznava samo midva in ga deliva le takrat, ko to želiva.
Klišejsko? Zelo.  Romantično? Še bolj.